Leksikon pnevmatik

Celoletne pnevmatike so kompromis med pnevmatikami, zasnovanimi za poletno uporabo na mokrih in suhih cestah, in pnevmatikami za zimske razmere. Tip kavčuka in profil pnevmatike, ki sta najboljša za uporabo v poletnih razmerah, se zaradi tehničnih razlogov na snegu in ledu ne obneseta dobro. Celoletna pnevmatika je kompromis, ni ne odlična letna ne odlična zimska pnevmatika. Celoletne pnevmatike imajo tudi isto oznako za blato in sneg (M+S), kot jo srečamo pri zimskih pnevmatikah, a imajo zelo redko simbol snežinke. Zaradi kompromisov za doseganje zmogljivosti v poletnih razmerah se takšna pnevmatika v zimskih razmerah odreže slabše od zimske pnevmatike.

Ko je na vozišču voda, se stična površina pnevmatike s cesto zmanjša. V ekstremnih primerih vozilo zaplava (drsi) po vodi, posledica pa je zelo poslabšan nadzor nad vozilom. Pnevmatike imajo poseben profil tekalne plasti, ki skrbi za optimalno odtekanje vode z njihove površine. Toda ta učinek se zmanjšuje sorazmerno s povečevanjem hitrosti. Najučinkovitejša zaščita je prilagoditev hitrosti vožnje vremenskim razmeram.

Pnevmatika z asimetričnim profilom ima vzorec profila, ki ni osno ali točkovno simetričen glede na središčno linijo; njen zunanji in notranji rob se torej med seboj razlikujeta. Asimetrične pnevmatike lahko montiramo na obe strani vozila. Ker vzorec tekalne plasti številnih navadnih pnevmatik ni simetrično zasnovan, je postopek montaže pnevmatik pogosto natančno določen.

Pri veliki hitrosti pnevmatike ustvarjajo ogromne centrifugalne sile. Tudi drobne nepravilnosti v pnevmatiki, morda zgolj nekaj gramov, se pri tem večkratno pomnožijo. Takšno neravnovesje dodatno obremenjuje pnevmatike in vzmetenje. Nepravilno porazdelitev mase lahko testirajo in ugotovijo pri vulkanizerju in jo uravnotežijo z dodajanjem majhnih uteži. Pnevmatiko je treba uravnotežiti vsakič, ko se jo montira na platišče.

Noga pnevmatike je tisti del, ki naseda na platišče. V središču noge je jedro, ki je sestavljeno iz snopa jeklenih žic, obdanih z gumo. To zagotavlja varno in čvrsto nasedanje pnevmatike na platišče.

Razdalja, ki je potrebna za zaustavitev vozila, je odvisna od hitrosti vozila, stanja vozišča in stanja pnevmatik, zlasti njihove tekalne plasti. Redno preverjajte globino profila vaših pnevmatik in pnevmatike zamenjajte, čim so izrabljene do indikatorjev, ki so umeščeni v kanalih na tekalni plasti.

Namen previsa koles je, da se zmanjša trenje med vožnjo skozi zavoje. Previs koles se izmeri, ko vozilo stoji s kolesi na ravni podlagi. Odstopanje od navpičnice (nagib kolesa navznoter ali navzven) je pozitivni ali negativni previs.

Sodobne pnevmatike so izdelane iz mnogo različnih materialov in sestavin. Če si pnevmatiko ogledamo shematsko, jo sestavljata zunanji ovoj – tekalna plast in bočnica – ter podstruktura - kordno ogrodje. Kordno ogrodje je med drugim sestavljeno iz jeklene in tekstilne kordne tkanine, tesnilne obloge (za zatesnitev pnevmatike brez zračnice), bočnic, polnila nad jedrom, žičnega jedra noge pnevmatike (drži pnevmatiko na platišču) in ojačitve noge pnevmatike.

Tudi sodobne zimske pnevmatike včasih ne pomagajo, ko zapade obilo snega in se vozilo znajde na zelo strmem klancu. V teh situacijah so za oprijem, nadzor nad vozilom v prečni smeri ter zanesljivo zaviranje potrebne snežne verige. Da boste na to pripravljeni, je priporočljivo snežne verige poskusno namestiti doma. Snežne verige je treba namestiti na pogonska kolesa. Upoštevajte še navedeno največjo dovoljeno hitrost. Pri nekaterih nizkoprofilnih pnevmatikah zaradi tesnega prostora med pnevmatiko in blatniškim košem pogosto ni prostora za snežne verige.

Datum proizvodnje pnevmatike je napisan na bočnici na koncu serijske številke DOT (glejte geslo Serijska številka DOT). Proizvajalci pnevmatik so sprejeli standardni sistem označevanja: štiri števke, ki označujejo teden in leto proizvodnje. Številke 0201 na primer pomenijo, da je bila pnevmatika izdelana v drugem tednu leta 2001.

Pri standardnih pnevmatikah s simetričnim profilom ni pomembno, v katero smer je obrnjena pnevmatika na platišču in na katero mesto na avtomobilu je nameščena. Vendar so nekateri proizvajalci pnevmatik začeli izdelovati pnevmatike z natančno določeno smerjo vrtenja, s čimer so želeli izboljšati oprijem na mokrem in hrupnost. Smer vrtenja pnevmatike je na bočnici označena s puščico. Za optimalno delovanje pnevmatike mora biti ta stran biti obrnjena navzven in pnevmatika se mora kotaliti naprej v smeri puščice. Sedaj je na voljo tudi nekaj pnevmatik z asimetričnim profilom tekalne plasti, ki nimajo posebej določene smeri vrtenja.

Številka DOT je potrdilo, da proizvajalec pnevmatik izpolnjuje varnostne standarde za pnevmatike, ki jih določa Ministrstvo za promet ZDA. Serijska številka DOT je izpisana na spodnjem delu bočnice na eni strani pnevmatike. V nadaljevanju je opis serijske številke. Od leta 2000 dalje štiri števke označujejo datum proizvodnje – prvi dve števki označujeta teden, drugi dve pa leto proizvodnje. Pred letom 2000 so datum proizvodnje označevale tri števke – prvi dve števki sta označevali teden, tretja pa leto proizvodnje. Pnevmatike iz 1990. let imajo na koncu serijske številke DOT simbol desetletja (trikotnik). 

Primer: DOT NJ HR 2AE2 529. 529 = datum proizvodnje, na primer: 529 (52. teden leta 1999) ali 5200 (52. teden leta 2000). 2AE2 = koda tipa pnevmatike (kodiranje tipa pnevmatike je neobvezno in ga določi proizvajalec). HR = koda velikosti pnevmatike. NJ = oznaka proizvajalčeve tovarne. DOT = referenčna oznaka (potrjuje, da proizvajalec pnevmatike izpolnjuje varnostne standarde za pnevmatike, ki jih določa Ministrstvo za promet ZDA).

Novembra 2012 je po vsej Evropi postala obvezna standardizirana nalepka za pnevmatike za motorna vozila. Nalepka EU za pnevmatike na osnovi treh kriterijev navaja podatke o okoljevarstvenih in varnostnih parametrih pnevmatike s ciljem povečati varnost cestnega prometa in zmanjšati porabo goriva.

Z nalepko morajo biti opremljene pnevmatike za avtomobile, športna terenska vozila, lahka gospodarska vozila in tovornjake. Nalepka ima pri zimskih pnevmatikah le manjšo vlogo, saj na njej niso navedene zimske lastnosti.

Nalepka ni potrebna pri obnovljenih pnevmatikah in pnevmatikah, ki niso homologirane za uporabo v cestnem prometu, kot na primer dirkalne pnevmatike, pnevmatike za rezervna kolesa in pnevmatike za starodobne in klasične avtomobile.
Testiranja pnevmatik, ki jih opravljajo avtomobilistične revije, so še vedno pomemben vir informacij za potrošnike, saj poleg treh meril s standardizirane nalepke na njih preverjajo do 11 dodatnih z varnostjo povezanih lastnosti pnevmatik.

Na vozilo je priporočljivo montirati vse štiri pnevmatike enakih dimenzij, z enako zgradbo in enakim indeksom hitrosti. Če se na vozilo montira pnevmatike z različnimi indeksi hitrosti, bo hitrost vozila omejena na hitrost, ki jo dovoljuje pnevmatika z najnižjim indeksom hitrosti na njem. Pnevmatike z nižjim indeksom hitrosti je priporočljivo montirati na prednjo os, da se prepreči potencialno prekrmiljenje. To lahko vpliva tudi na vodljivost vozila.

Montaža pnevmatik mešanih dimenzij:

Ko so na sprednji osi vozila montirane pnevmatike drugačnih dimenzij kot na zadnji, to imenujemo montaža pnevmatik mešanih dimenzij. Zelo zmogljiva in močna vozila so dandanes tovarniško opremljena s pnevmatikami mešanih dimenzij. Poleg športnega videza, ki ga daje tovrstna oprema, se z mešanjem dimenzij pnevmatik poveča tudi varnost med vožnjo. Pogonska zadnja kolesa imajo izboljšan oprijem po zaslugi široke naležne ploskve, manjša prednja kolesa pa lažje pomagajo ohraniti avtomobil na vozišču (čim ožje so pnevmatike, tem lažje je krmiljenje). Slaba stran takšne konfiguracije pa je, da pnevmatik ob sezonski zamenjavi pnevmatik ni mogoče premestiti na drugo os (kar bi koristilo enakomernejši obrabi tekalne plasti).

Naležna ploskev ali tekalna plast je tisti del pnevmatike, ki prihaja v neposreden stik s cesto. Najprej se jo delno vulkanizira, nato pa nanese na karkaso pnevmatike z lepilnim kavčukom. Zavorne in vlečne sile se z vozila na vozišče prenašajo skozi naležno ploskev.
Po naležni ploskvi so razvrščene komponente tekalne plasti (profilni bloki, rebra in kanali), pri čemer so profilni bloki označeni za pozitivni del, kanali pa za negativni del tekalne plasti. Naležne ploskve se med seboj zelo razlikujejo glede na predvideno uporabo (terenske, cestne, dirkalne pnevmatike ...). Razlike obstajajo tudi med letnimi in zimskimi pnevmatikami. Po nemški zakonodaji so na javnih cestah dovoljene samo pnevmatike s profilom na naležni ploskvi.

Oprijem se nanaša na to, kako dobro se pnevmatika oprime vozišča. Površina pnevmatike se ‘zagrize’ v površino podlage, da poskrbi za vozno stabilnost in zavorno učinkovitost. Najpomembnejši dejavniki zagotavljanja oprijema so lastnosti materiala, struktura tekalne plasti in pravilen tlak polnilnega zraka. Po eni strani mora biti gumena zmes dovolj mehka, da se lahko prilagaja neenakomerni asfaltni površini na mikroravni, po drugi strani mora struktura blokov v tekalni plasti (letne pnevmatike imajo brisalne profile, zimske pa lamele) na snegu in ledu preprečiti, da bi pnevmatika zdrsnila. Velike hitrosti in mokre razmere na cesti zelo povečajo tveganje za izgubo oprijema. Zato je oprijem pnevmatike na mokrem pogosto odločujoč dejavnik, ki na testiranjih letnih pnevmatik najbolje prodajane izdelke loči od podstandardnih izdelkov.

Ta simbol najdemo na bočnici pnevmatike in predstavlja podatek o nosilnosti pnevmatike.

Zimska pnevmatika je pnevmatika, katere profil, gumena zmes za tekalno plast ali struktura so zasnovani zlasti s ciljem doseči boljšo učinkovitost v snežnih razmerah v primerjavi z običajnimi pnevmatikami. Zimska pnevmatika omogoča lažje speljevanje in lažjo vožnjo po snegu.

Poskrbite, da boste s svojimi pnevmatikami prevozili čim več kilometrov. Redno preverjajte tlak polnilnega zraka in globino profila, iščite sledove poškodb, skrbite za pravilno montažo in upoštevajte naslednje: pnevmatike na pogonski osi so podvržene večji obrabi od prosto kotalečih se pnevmatik. Zato je pnevmatike dobro rotirati po navodilih proizvajalca vozila, saj se s tem zagotovi enakomerno obrabo in zmanjša nepotrebne stroške vzdrževanja vozila. Preden vam na vozilo montirajo letne ali zimske pnevmatike, ki ste jih imeli shranjene, naj vam preverijo njihovo uravnoteženost. S tem si boste zagotovili udobno vožnjo in preprečili poškodbe zaradi podvozja (glejte geslo Uravnoteženje pnevmatik).

Voznikom odsvetujemo, da bi si pnevmatike na platišča montirali sami. Med neustrezno montažo (npr. z uporabo izvijača ali podobnega orodja) se lahko poškoduje noga pnevmatike ali se celo zlomi jeklena žica v jedru noge. Čeprav sprva ni videti zunanjih poškodb, postane varnost vožnje zelo ogrožena. V najslabšem primeru lahko pnevmatiko raznese in postane povsem neuporabna. Pnevmatike je vedno treba tudi uravnotežiti, da se med vožnjo zagotovi optimalne zmogljivosti. Ta postopek se opravi s posebno tehnično opremo. 

Dušik je inertni (nevnetljiv) plin – v osnovi je to suh zrak, ki mu je bil odstranjen kisik. Zunanji zrak vsebuje približno 78 % dušika. Dušik zaradi njegovih inertnih lastnosti pogosto uporabljajo v pnevmatikah za zelo specializirane namene in zahtevna okolja. Med te specializirane namene spadajo letalska industrija, rudarstvo, nekatere gospodarske dejavnosti in težka industrija. Dušik uporabljajo tudi v profesionalnem avtomobilskem dirkalnem športu, kjer vozila dosegajo ekstremne hitrosti. Za te namene uporabljajo suhi dušik, ki pomaga zmanjšati nihanja tlaka v pnevmatikah tam, kjer tudi zelo majhne razlike v tlaku lahko poslabšajo vodljivost vozila na mejah njegovih zmogljivosti. Pnevmatik za običajno, vsakdanjo uporabo pri končnih potrošnikih ni treba polniti z dušikom. Vendar polnjenje z dušikom pnevmatikam ne škodi in lahko nekoliko prispeva k zmanjšanju upadanja tlaka polnilnega zraka v pnevmatiki zaradi pronicanja skozi material. Vendar pa dušik ne prepreči upada tlaka v pnevmatiki zaradi preluknjanja, puščanja na stiku med pnevmatiko in platiščem (noga pnevmatike), puščanja ventila, puščanja na stiku med ventilom in platiščem, puščanja kolesa in drugih mehanskih puščanj. Zgolj z uporabo dušika ni mogoče nadomestiti rednega preverjanja tlaka polnilnega zraka. Če je tlak polnilnega zraka nižji od tlaka, ki je naveden na nalepki s podatki o tlaku v vozilu, je pnevmatiko obvezno treba napolniti do pravilnega tlaka - z zrakom ali dušikom. Ne vozite s premalo napolnjenimi ali preobremenjenimi pnevmatikami.

Terenske pnevmatike so posebej zasnovane za uporabo na neasfaltiranih in netlakovanih cestah. Njihova tekalna plast ima veliko izboklin, da lahko pnevmatike obdržijo oprijem na blatni in peščeni podlagi. Pnevmatike z izrazitim profilom imajo nameščene zlasti pristna terenska vozila in športna terenska vozila (poznana tudi po angleški kratici SUV).

Preobremenitev pnevmatik (prevelika hitrost vožnje ali preobtežitev vozila) ima enako resne posledice kot prenizek tlak polnilnega zraka in lahko povzroči nepopravljive poškodbe.
Vozila nikoli ne preobtežite. Če nameravate voziti s polno obteženim vozilom ali zelo hitro, uredite tlak v pnevmatikah po navodilih proizvajalca vozila.

V radialnih pnevmatikah so plasti kordne tkanine položene prečno po pnevmatiki skoraj pravokotno na nogo. Radialne pnevmatike imajo pasove, ki so položeni diagonalno pod tekalno plastjo, da stabilizirajo in učvrstijo območje tekalne plasti ter bočnici nudijo dodatno prožnost. Pasovi omejijo premikanje tekalne plasti med stikom z voziščem ter tako podaljšajo življenjsko dobo tekalne plasti, povečajo oprijem in izboljšajo vodljivost.

Ojačane pnevmatike in pnevmatike z večjo nosilnostjo so tiste, ki so bile posebej ojačane. Imajo večjo nosilnost od običajnih pnevmatik enake velikosti. Ojačane pnevmatike so na bočnici označene s črkama „RF“, pnevmatike z večjo nosilnostjo pa s črkama „XL“. Ojačane pnevmatike in pnevmatike z večjo nosilnostjo potrebujejo višji tlak polnilnega zraka od standardnih pnevmatik.

Število vrtljajev, ki jih pnevmatika naredi v eni milji ob določeni obremenitvi, hitrosti in tlaku polnilnega zraka. Včasih tudi število vrtljajev na kilometer (vrt/km).

Kotalni upor označuje silo, ki je potrebna za to, da se prosta pnevmatika začne gibati. Pnevmatike niso trdne, temveč so prožne. Med vožnjo se stiskajo in upogibajo, pri tem pa absorbirajo energijo in jo pretvarjajo v toploto. Za zmanjšanje kotalnega upora proizvajalci uporabljajo posebne gumene zmesi. Vsako zmanjšanje kotalnega upora pnevmatike pomaga zmanjšati porabo goriva. Kotalni upor se poveča tudi ob prenizkem tlaku polnilnega zraka, zato je priporočljivo tlak v pnevmatikah redno preverjati.

V navodilih za uporabo vašega vozila preverite, kako pogosto in na kakšen način je priporočljivo rotirati pnevmatike na vašem vozilu. Na splošno je priporočljivo pnevmatike rotirati na 10.000 do 13.000 km ali prej, če se pojavi neenakomerna obraba tekalne plasti. Namen rednega rotiranja je doseganje enakomernejše obrabe tekalne plasti na vseh pnevmatikah vozila. Če na pnevmatikah opazite neenakomerno obrabo tekalne plasti, prosite vulkanizerja, naj vam pred rotacijo pnevmatik preveri in po potrebi popravi stekanje koles in morebitne druge mehanske probleme. To velja tako za vozila s prednjim kot tista z zadnjim pogonom. V rotacijo je treba vključiti tudi rezervno kolo vozila, če je enakih dimenzij kot ostala kolesa. Kompaktnih (začasnih) rezervnih koles se v rotacijo ne vključi.

Profilni bloki pnevmatike imajo drobne zareze, ki jih imenujemo lamele. Lamele se odpirajo in zapirajo ter s tem izboljšajo oprijem ter prenos zavornih sil na cesto (učinek oprijemnih robov). Lamele so zlasti pomembne pri zimskih pnevmatikah, kjer zagotavljajo boljši oprijem ob snežni brozgi in poledici ter na mokrem vozišču.

Simbol snežinke označuje zimske pnevmatike po pravilnikih UN/ECE (veljavnih v Evropski uniji in nekaterih drugih državah) ter pravilnikih o pnevmatikah v ZDA in Kanadi. Učinkovitost teh zimskih pnevmatik v snegu mora biti dokazana z objektivnimi testi in pnevmatike morajo izpolnjevati ali presegati določene pogoje. Te pnevmatike ponujajo izjemne zmogljivosti z vidika varnosti in nadzora nad vozilom na zasneženih in poledenelih cestah ter na splošno pri nizkih temperaturah.

Te gumene zmesi so še posebej prožne pri nizkih temperaturah in so primerne za vožnjo po Skandinaviji, Rusiji in baltskih državah. Pnevmatike tudi pri nizkih temperaturah in na zasneženih in poledenelih podlagah varno prenašajo sile, ki nastajajo med vožnjo. Delež naravnega kavčuka je v mehkih gumenih zmeseh veliko večji kot pri običajnih zimskih pnevmatikah. Zato tudi v ekstremnih vremenskih razmerah ostanejo tako prožne, da lahko nudijo odličen oprijem, podoben pnevmatikam z žeblji. Z uporabo teh zmesi se izognemo potrebi po žebljih, zato je pnevmatike mogoče uporabljati tudi tam, kjer žeblji ne pomagajo veliko. Govora je zlasti o cestah, na katerih se sneg in led ne obdržita, kar se na primer dogaja ob obali južne Norveške.

Rezervno kolo je predvideno za enako obremenitev kot kolesa standardnih dimenzij na vozilu in ga je mogoče montirati namesto kateregakoli kolesa. Vzdržujte ustrezen tlak polnilnega zraka, kot je naveden na bočnici pnevmatike; rezervno kolo mora imeti višji tlak od kolesa standardnih dimenzij. Za pravilno uporabo se ravnajte po informacijah na bočnici pnevmatike. S takšno pnevmatiko se z vozilom lahko vozimo toliko časa, kot je potrebno za popravilo ali zamenjavo okvarjene pnevmatike. Poskrbite, da bo vaša okvarjena pnevmatika čim prej zamenjana oziroma popravljena, nato rezervno kolo ponovno shranite v prtljažniku, da bo pnevmatika na njem ostala čim dlje uporabna. Pnevmatiko na rezervnem kolesu se lahko obrabi do višine indikatorjev obrabe, tako kot standardne pnevmatike. Ko se obrabi do te višine, je pnevmatiko treba zamenjati.

Ocena primernosti za hitrost vožnje s pnevmatikami je podana v obliki indeksa hitrosti, ki ga najdemo na bočnici pnevmatike. Pnevmatike so po indeksu hitrosti sicer lahko primerne za neko hitrost vožnje, a proizvajalci pnevmatik ne podpirajo nevarnega in nezakonitega ravnanja na cesti z nobenim vozilom. Poleg tega indeks hitrosti ne pomeni, da se je mogoče z vozilom vedno varno voziti pri največji hitrosti, za katero je bila pnevmatika razvrščena, zlasti v slabih cestnih in vremenskih razmerah ali ob neobičajnih tehničnih lastnostih vozila. Indeks hitrosti temelji na laboratorijskih testih, ki analizirajo zmogljivosti pnevmatike na cesti, vendar ne velja, če so pnevmatike premalo napolnjene, preobremenjene, obrabljene, poškodovane ali predelane.

V Skandinaviji za uporabo žebljev na pnevmatikah od leta 2014 veljajo novi predpisi. Pnevmatike se razvršča v tri kategorije na osnovi indeksa nosilnosti. Kategorijo se določi tako, da se s pnevmatikami z žeblji 400-krat prevozi več granitnih plošč s hitrostjo 100 km/h. Plošče se stehta pred vsako testno vožnjo in po njej ter izračuna njihovo abrazivno obrabo. Pnevmatike dobijo homologacijo, če so v testu izmerjene vrednosti znotraj predpisanih razponov. Zakonodajalci želijo preprečiti prekomerno obrabo cest zaradi žebljev. Zaradi svojega bolj masivnega profila in zlasti zaradi žebljev pnevmatike izstopajo tudi po videzu. Ponujajo maksimalen oprijem pri zelo nizkih temperaturah ter na poledenelih in zasneženih cestah. Vendar so predpisi o žebljih zelo strogi: žeblji ne smejo segati več kot 1,2 mm iz ravni tekalne plasti, saj bi se sicer lahko odlomili, in njihova masa je zakonsko omejena na 1,2 g. 

Letne pnevmatike so posebej zasnovane za uporabo pri visokih temperaturah. Zaradi materialov v svoji sestavi dosegajo veliko boljše rezultate z vidika porabe goriva, obrabe in voznih lastnosti v toplem vremenu kot katerekoli zimske pnevmatike. Tudi njihova tekalna plast je optimizirana za vožnjo tako v suhih kot v mokrih prometnih razmerah. Učinek brisalnikov stekel, ki ga ustvarjajo, poskrbi za kratko zavorno pot in izjemno vozno stabilnost tudi na mokri cesti.

Življenjska doba pnevmatike je odvisna od pogojev skladiščenja in uporabe, ki jim je pnevmatika podvržena (npr. obremenitev, hitrost vožnje, tlak polnilnega zraka, prometne nesreče, okoljski vplivi itd.). Ker so pogoji uporabe in načini vzdrževanja pnevmatik zelo različni, ni mogoče natančno napovedati življenjske dobe nobene pnevmatike.

Višje temperature imajo na življenjsko dobo pnevmatike dvojni vpliv:

(i)              Vpliv visokih temperatur, ki so običajno le kratkotrajne. Takšne visoke temperature običajno nastajajo pri pnevmatikah za zelo hitro vožnjo. Zmogljivost pnevmatike, da kljubuje takšni vročini in jo odvaja, preveri in oceni njen proizvajalec. Na pnevmatiki jo označuje indeks hitrosti, ki je naveden med oznakami na bočnici.

(ii)             Vpliv časa izpostavljenosti visokim temperaturam. Čim dlje je pnevmatika izpostavljena visokim temperaturam, tem bolj verjetno bo prišlo do škodljivih sprememb v materialu in do sprememb lastnosti. Čim višje so temperature, tem hitreje se te spremembe pojavijo. Takšne spremembe lahko zmanjšajo robustnost pnevmatike in njeno odpornost proti utrujenosti, posledica pa je lahko poškodovanje pnevmatike. SEMPERIT priporoča hrambo pnevmatik v naslednjih pogojih: pnevmatik ne skladiščite v prostorih, kjer bi lahko bile podvržene ekstremnim temperaturam. Pnevmatike hranite pri temperaturi do največ 35 °C, po možnosti pod 25 °C. Med uporabo pnevmatike so temperature lahko višje. Toda življenjska doba pnevmatike se krajša z daljšanjem časa izpostavljenosti višjim temperaturam.

SEMPERIT priporoča, da prenehate uporabljati vse pnevmatike, ki so stare več kot deset let. Če je bila pnevmatika dlje časa izpostavljena visokim temperaturam, SEMPERIT ravno tako priporoča predčasen umik pnevmatike iz uporabe. Če uporabnik ni prepričan, ali bi bilo pnevmatiko dobro prenehati uporabljati ali ne, naj jo nemudoma da pregledati usposobljenemu strokovnjaku za pnevmatike. Nacionalna uprava za avtocestni promet ZDA (National Highway Traffic Administration of the USA) in združenje za standardizacijo testnih postopkov (Association for Standardization of Testing Methods) sta ugotovila, da se pnevmatike med pettedensko hrambo pri 65 °C pod določenimi neizprosnimi pogoji lahko postarajo toliko kot pnevmatike, ki so štiri do šest let izpostavljene izjemno vročemu vremenu. Upoštevati je treba tudi vpliv izredno nizkih temperatur. Zelo nizke temperature (pod -30 °C za letne in zelo zmogljive pnevmatike in pod -50 °C za zimske in celoletne pnevmatike) lahko povzročijo krhkost. Zato je pri zelo nizkih temperaturah pnevmatike pred uporabo treba zelo previdno ogreti.

Stekanje podaja razlika razmikov med sprednjima in zadnjima koncema pnevmatik na isti osi. Stekanje je pri vseh avtomobilih mogoče nastaviti. Ker večina koles vozila med kotaljenjem zaradi previsa sili navzven, ima večina avtomobilov nastavljeno rahlo pozitivno stekanje. To pomeni, da je razdalja med sprednjima koncema koles nekoliko manjša kot med zadnjima koncema. Posledica nepravilne nastavitve je neenakomerna obraba pnevmatik. Če opazite neenakomerno obrabo pnevmatik, naj vam preverijo osne nastavitve.

Profil je tisti del pnevmatike, v katerem je izdelan dezen s kanali in ki prihaja v stik s cesto. Profil je posebej zasnovan za zagotavljanje oprijema pri zaviranju, speljevanju in vožnji skozi ovinke ter za čim manjšo obrabo.

Izmerjena razdalja med površino tekalne plasti in dnom glavnih kanalov stran od indikatorjev obrabe. Običajno je podana v milimetrih.

Indikatorji obrabe tekalne plasti pnevmatike so rebra, ki so enakomerno razporejena v vzdolžnih kanalih po celotni tekalni plasti pnevmatike. Ko se profil letne pnevmatike obrabi do globine 3 mm oziroma zimske pnevmatike do 4 mm, se indikatorji obrabe pnevmatike poravnajo s tekalno plastjo. Po kanalih je razporejenih tudi nekaj indikatorjev obrabe, ki so visoki 1,6 mm, kar je zakonsko določena minimalna globina profila letnih in zimskih pnevmatik. Priporočamo, da pnevmatike nadomestite z novimi, ko vaše zimske pnevmatike dosežejo globino profila 4 mm in letne pnevmatike 3 mm.

Življenjska doba pnevmatike je odvisna od njenega skladiščenja, rotacije na vozilu ter načina uporabe. Pogoji uporabe so zelo raznoliki, zato življenjske dobe pnevmatike ni mogoče napovedati. Večina proizvajalcev pnevmatik uporablja skupni sistem kodiranja datuma proizvodnje pnevmatike. Ta koda je zapisana na bočnici pnevmatike. Na pnevmatikah, ki so bile izdelane po letu 1999, zadnje štiri števke označujejo datum proizvodnje: prvi dve števki predstavljata teden, drugi dve pa leto proizvodnje. Če na pnevmatiki na primer piše 2214, je bila izdelana v 22. tednu leta 2014. Vse pnevmatike (tudi na rezervnem kolesu), ki so bile izdelane pred več kot desetimi leti, je treba zamenjati, tudi če so navzven še vedno videti uporabne in tekalna plast še ni obrabljena do minimalne dovoljene globine. Enako velja za pnevmatiko na rezervnem kolesu.

Pnevmatike je občasno treba očistiti, zlasti preden jih namestimo oziroma zamenjamo zimske pnevmatike z letnimi ali obratno.
Pri čiščenju ne uporabljajte sredstev, ki vsebujejo topila ali olja, saj lahko poškodujejo gumo! Uporabite čisto vodo z dodatkom mila ali detergenta.
Pri čiščenju vozila z visokotlačnim čistilnikom upoštevajte naslednje:
Pnevmatik nikoli ne čistite z okroglo šobo čistilnika!
Med visokotlačnim čiščenjem s ploščatim vodnim curkom naj bo šoba od pnevmatike vedno oddaljena najmanj 20 cm! 

Sodobno pnevmatiko sestavljajo:

Sklop tekalne plasti in pasu, ki ga sestavljajo:

1) Tekalna plast – zagotavlja veliko prevoženih kilometrov, dober oprijem s cesto in odvajanje vode

2) Enodelni vložek v tekalni plasti – omogoča velike hitrosti vožnje

3) Pasovi jeklene kordne tkanine – izboljšajo stabilnost ohranjanja smeri in kotalni upor

Kordno ogrodje, ki ga sestavljajo:

4) Pas tekstilne kordne tkanine – nadzira notranji tlak in ohranja obliko pnevmatike

5) Tesnilna obloga – skrbi za neprepustnost pnevmatike

6) Bočnica – ščiti pred zunanjimi poškodbami

7) Ojačitev noge – izboljša stabilnost ohranjanja smeri in zagotavlja natančno odzivnost na krmiljenje

8) Polnilo nad jedrom noge – izboljša stabilnost ohranjanja smeri, učinkovitost krmiljenja in udobje

9) Žično jedro noge – zagotavlja čvrsto lego pnevmatike na platišču

Merilnik tlaka v pnevmatikah je manometer, ki se uporablja za merjenje tlaka v pnevmatikah motornih vozil. Pnevmatike so izdelane za točno določene obremenitve pri določenem tlaku polnilnega zraka, zato je pomembno, da vzdržujemo optimalen tlak v njih. Optimalni tlak polnilnega zraka se določi za hladne pnevmatike, kar pomeni, da se na dan merjenja z avtomobilom niste vozili in ogreli pnevmatik. V ogretih pnevmatikah se tlak namreč zaradi širjenja plinov spremeni.

Pomen kode pnevmatike:

1) 255/50 R20 V

255: Imenska širina preseka v mm

50: Imensko razmerje prereza med višino in širino (višina pnevmatike je 50 % njene širine)

R: Oznaka za radialno pnevmatiko

20: Premer platišča (v palcih)

109: Indeks nosilnosti „109“ = največja nosilnost te pnevmatike je 1030 kg

V: Indeks hitrosti, ki označuje največjo hitrost; V = 240 km/h. Za oznako dimenzij so lahko dodane še druge informacije: „REINFORCED“ ali „EXTRA LOAD (XL)“ za ojačano izvedbo pnevmatike, „M+S“ za zimske pnevmatike. Simbol snežinke označuje zimske pnevmatike po pravilnikih UN/ECE (veljavnih v Evropski uniji in nekaterih drugih državah) ter pravilnikih o pnevmatikah v ZDA in Kanadi.

2) Tubeless: Brez zračnice (če na njej piše TUBE TYPE, jo je treba vgraditi skupaj z zračnico).

3) M+S: Zimska pnevmatika je pnevmatika, katere profil, gumena zmes za tekalno plast ali struktura so zasnovani zlasti s ciljem doseči boljšo učinkovitost v snežnih razmerah v primerjavi z običajnimi pnevmatikami. Zimska pnevmatika omogoča lažje speljevanje in lažjo vožnjo po snegu.

4) 224253: Številka homologacije po ustrezni uredbi ECE.

5) 1414: Proizvodna koda („14“ pomeni 14. teden, „14“ pomeni leto 2014).

6) TWI: TWI = Tread Wear Indicator (ang.) oziroma indikator obrabe pnevmatike. Prečna rebra, razvrščena v enakomernih razmakih po celotnem obodu pnevmatike v njenih vzdolžnih kanalih, ki se poravnajo s površino tekalne plasti, ko se globina profila zmanjša do 1,6 mm.

7) E4: Oznaka v skladu s predpisi ZN/ECE. Številka, ki sledi črki E v krogu, označuje državo homologacije. E4 (4 = Nizozemska).

Simbol E4 je na drugi strani pnevmatike in ga tukaj ne vidimo.

Pnevmatike se lahko poškodujejo brez voznikove vednosti. Če se vam zdi oziroma če ugotovite, da je pnevmatika poškodovana, naj vam jo nemudoma pregleda strokovnjak. Čez oviro vedno zapeljite tako, da se ji približate počasi in čim bolj pravokotno nanjo. Redno preverjajte, da na zunanjosti pnevmatik ni ureznin, razpok ali nabreklin.

Pnevmatike prenehamo uporabljati zaradi različnih vzrokov: zaradi obrabljenega profila, poškodb ali nepravilne uporabe (predrtje, ureznine, udarci, razpoke, nabrekline, prenizek tlak polnilnega zraka, preobtežitev itd.). Pnevmatike je zato treba rutinsko pregledovati. Potrošniki bi morali biti pozorni na vidno stanje svojih pnevmatik in na spremembe voznih lastnosti, kot so pospešeno upadanje tlaka v pnevmatikah, nenavadni zvoki ali vibracije. Takšne spremembe lahko nakazujejo, da je pnevmatiko treba takoj prenehati uporabljati.
Na vsa štiri kolesa je priporočljivo montirati isto vrsto pnevmatik istega proizvajalca in z istim profilom, saj se s tem doseže najboljšo vodljivost in zavorno učinkovitost v vseh voznih razmerah.

V Nemčiji so homologirane velikosti pnevmatik v prometnem dovoljenju navedene pod točkami od 20 do 23. Dodatne velikosti pnevmatik in posebna priporočila (omejitve na določene proizvajalce pnevmatik in konfiguracije profila) so lahko navedene še pod točko 33. V dokumentaciji novega vozila v Nemčiji niso naštete vse možne velikosti pnevmatik. Vozila, ki so bila v Nemčiji registrirana po 1. oktobru 2005, so opremljena z novo vrsto dokumentacije. Namesto starega dokumenta o registraciji se odslej uporablja dokument Zulassungsbescheinigung I (prometno dovoljenje I). V tem dokumentu ni vseh informacij, ki jih je vsebovalo staro prometno dovoljenje. Med drugim so opuščene podrobnosti o pnevmatikah in platiščih. Novo prometno dovoljenje I navaja samo sprejemljive velikosti pnevmatik in ne vsebuje informacij o platiščih. Alternativne kombinacije koles niso več navedene. Opomba: velikost pnevmatik, ki so nameščene na vašem vozilu, ni nujno enaka velikosti, ki je navedena v prometnem dovoljenju. Naši strokovno podkovani prodajalci vam lahko svetujejo o kombinacijah pnevmatik in platišč, s katerimi lahko opremite svoje vozilo.

Če so na pnevmatiki navedene oznake 185/65R14, to pomeni: 185 = širina pnevmatike v milimetrih; 65 = razmerje med višino in širino v odstotkih; R = radialna zgradba; 14 = premer platišča v palcih.

Pnevmatike je treba hraniti v suhem in hladnem prostoru, kjer niso izpostavljene sončni svetlobi in virom ozona, kot so električni motorji. Če morate pnevmatike skladiščiti ležeče (eno na drugi), pazite, da jih eno na drugo ne naložite preveč. Ob preveliki masi se pnevmatike pri dnu lahko poškodujejo. Poskrbite tudi za kroženje zraka okrog pnevmatike, tudi spodaj, s čimer boste preprečili poškodbe zaradi vlage. Če pnevmatike hranite na prostem, jih zaščitite z neprosojno vodoodporno prevleko in jih dvignite od tal. Pnevmatik ne hranite na črnem asfaltu ali podobni podlagi, ki vpija toploto, niti ne na odsevni podlagi, kot so zasnežena ali peščena tla. Pnevmatike ne smejo priti v stik s topili, gorivi, mazivi in kemikalijami. Nosilci rezervnega kolesa na vašem vozilu niso namenjeni za dolgotrajno skladiščenje pnevmatik. Če ima vaše vozilo rezervno kolo polne velikosti (pnevmatika enake velikosti in vrste, kot jo priporoča proizvajalec vozila, ne začasno ožje rezervno kolo), ga je treba vključiti v rotacijo pnevmatik.

Ventil, ki je nameščen v kolesu, omogoča polnjenje pnevmatike z zrakom. Vsako sestavljeno kolo iz platišča in pnevmatike mora biti opremljeno z ustreznim ventilom. Za to poskrbi prodajalec pnevmatik. Vzrok počasnega upadanja tlaka v pnevmatiki je lahko tudi okvarjen ventil. Ventil mora vedno imeti nameščeno kapico, ki ščiti jedro ventila pred umazanijo in vlago.

Ventil, ki je nameščen v kolesu, omogoča polnjenje pnevmatike z zrakom. Vsako sestavljeno kolo iz platišča in pnevmatike mora biti opremljeno z ustreznim ventilom. Za to poskrbi prodajalec pnevmatik. Vzrok počasnega upadanja tlaka v pnevmatiki je lahko tudi okvarjen ventil. Ventil mora vedno imeti nameščeno kapico, ki ščiti jedro ventila pred umazanijo in vlago.

Kanali v tekalni plasti tvorijo negativni del tekalne plasti. Ko se pnevmatike kotalijo po mokri podlagi, se voda zbira v kanalih profila in od tam odteka. Učinkovito izpodrivanje vode je zelo pomembno za varno vožnjo in preprečuje pojav akvaplaninga (vodnega klina). Pnevmatike z izrabljeno ali gladko tekalno plastjo zelo povečajo nevarnost za nastanek akvaplaninga.

Če vozilo sili v levo ali desno, ko je volanski obroč poravnan za vožnjo v ravni liniji, je morda treba nastaviti stekanje koles. Tudi neenakomerna obraba pnevmatik je znak, da bi bilo dobro preveriti stekanje.

Zimske pnevmatike so izdelane posebej za uporabo pri nizkih temperaturah in vožnjo v zimskih razmerah. Profilni bloki teh pnevmatik imajo veliko število lamel, ki zagotavljajo dovolj oprijema tudi na spolzki cesti. Tudi materiali za gumeno zmes so premišljeno izbrani, da ostanejo pnevmatike elastične tudi v mrazu. Toda pri visokih temperaturah postanejo zimske pnevmatike premehke, zato jih poleti ni dobro uporabljati.

Nemška zakonodaja (zakon o cestnem prometu) določa, da morajo biti zimske pnevmatike označene s simbolom M+S. Vozniki, ki želijo dodatno varnost z dobrimi voznimi in zavornimi lastnostmi zimskih pnevmatik, naj izberejo modele pnevmatik s simbolom snežinke. V Nemčiji ni zakonsko določeno, v katerem obdobju leta morajo vozniki uporabljati zimske pnevmatike. Vozniki so sami dolžni namestiti zimske pnevmatike, če to zahtevajo razmere v prometu. V zimskih razmerah (poledica, zbit sneg, snežna brozga ali pomrznjena cesta) smejo na cesto le vozila s pnevmatikami M+S. Vozniki, ki ne vozijo, kadar so ceste zasnežene ali poledenele, teoretično lahko uporabljajo letne pnevmatike tudi pozimi. Toda letne pnevmatike so izdelane iz gumenih zmesi, ki so bile razvite posebej za vroče vreme, zato je njihova uporaba pozimi zelo nevarna in odsvetovana!